APDEJT.si

Kitajski premier Li Qiang je na svetovni konferenci o umetni inteligenci v Šanghaju pozval k večjemu mednarodnemu sodelovanju in skupnim standardom za razvoj umetne inteligence. Opozoril je na tveganja nenadzorovanega razvoja UI, še posebej v luči načrtovane sprostitve predpisov v ZDA. Kitajska je predlagala ustanovitev globalne organizacije za sodelovanje pri razvoju in varnosti UI.

Strokovnjakinja je izpostavila, da Izrael blokira dobavo humanitarne pomoči v Gazo in s tem prispeva k stradanju palestinskega prebivalstva, kar se dogaja pred očmi mednarodne skupnosti. Kljub ugasli upajoči dvodržavni rešitvi med Izraelom in Palestinci po terorističnih napadih Hamasa, je podoba večne vojne nevzdržna tako za Palestince kot za Izrael, zato je iskanje miru nujno.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po mesecih oklevanja nepričakovano obljubil priznanje Palestine, kar naj bi spremenilo dinamiko dogajanja. Francija, prva članica G7 in zaveznica Izraela, ki je napovedala tak korak, s tem upa spodbuditi svojo konferenco, organizirano s Savdsko Arabijo. Medtem so se kritike na račun Izraela okrepile zaradi "zločinov" v Gazi, kot je izstradavanje otrok, kar naj bi uničilo njegov ugled in varnost ter podaljšalo konflikt.

Tajska je izrazila pripravljenost na rešitev spora s Kambodžo preko diplomatske poti ali s posredovanjem Malezije, ki trenutno predseduje Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Kljub temu je Tajska zavrnila mednarodno posredovanje ZDA, Kitajske in ASEAN-a, češ da morata državi sami rešiti svoje težave. Medtem je Tajska opozorila, da bi lahko oborožen spopad s Kambodžo eskaliral v vojno, tik pred nujno sejo Varnostnega sveta ZN.

Ruska jedrska podmornica "Orao" se je podala na naloge v Barentsovo morje v sklopu velike operativne vježbe "Srpanjska oluja". Medtem ko Rusija krepi vojaško dejavnost, je najvišje sodišče v državi prepovedalo "Mednarodno gibanje satanistov", kar predstavlja zaostrovanje ukrepov proti drugače mislečim.

Savdska Arabija je pozdravila odločitev Francije o priznanju Palestine. Medtem je nizozemski politik Frans Timmermans potrdil svojo izjavo, da bi Nizozemska morala v skladu s Francijo priznati Palestino kot državo, pri čemer je poudaril, da je priznanje nujno za mir.

V Gazi ljudje množično umirajo od lakote, medtem ko je dostava humanitarne pomoči blokirana. Humanitarna katastrofa se širi, kar ima vse hujše posledice za prebivalstvo na področju prehrane in zdravja. Humanitarni delavci se soočajo s težkimi dilemami, kot je odločanje, ali razdeliti malo pomoči ali jo uporabiti za lastne družine. Izraelsko državo obtožujejo, da izstraduje prebivalstvo Gaze, medtem ko izraelski voditelji brez dokazov očitajo Združenim narodom, da ovirajo pomoč.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala opozorilo pred potencialno globalno epidemijo virusa Chikungunya, ki ga prenašajo komarji. Virus, ki se sicer tradicionalno povezuje s tropskimi regijami, se zdaj širi tudi v južni Kitajski, kar vzbuja skrb zaradi možne globalne razširjenosti. WHO ocenjuje, da bi lahko bilo ogroženih kar 5,6 milijarde ljudi, kar nakazuje na resnost situacije in potrebo po pripravljenosti na mednarodni ravni.

Združene države Amerike so nedavno izvedle izmenjavo zapornikov z Venezuelo, v okviru katere so v domovino vrnili tudi nekdanjega marinca, ki je bil obsojen za umor treh ljudi v Madridu leta 2016. Medtem ko je ameriško zunanje ministrstvo sprva pozdravilo dogovor o izmenjavi zapornikov z Salvadorjem in Venezuelo, je prisotnost trojnega morilca med ameriškimi državljani, ki so se vrnili v ZDA, vzbudila pozornost in ugibanja o podrobnostih tega zapletenega dogovora.

Več kot 100 mednarodnih humanitarnih organizacij je opozorilo na alarmantno situacijo v Gazi, kjer naj bi zaradi izraelske blokade in "kampanje lakote" umrlo še najmanj deset Palestincev. Porazno stanje naj bi vodilo v "zmedo, lakoto in smrt". Palestinci naj bi celo tvegali življenja, da bi prišli do majhnih obrokov hrane. Ena izmed analiz izraelske politike v Gazi je uporabila izraz "genocid", kar nakazuje na izjemno kritično oceno ravnanja izraelske vlade.

Po vsej Ukrajini je izbruhnil val protestov, v katerih je več tisoč ljudi zahtevalo odstop predsednika Zelenskega. Protesti so sledili njegovi odločitvi o omejevanju avtonomije protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in zaskrbljenost glede ogrožanja demokracije in zahodne podpore Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil znižanje napovedanih 30-odstotnih carin na evropske uvoze v zameno za večjo odprtost trga EU za ameriška podjetja. Mediji poročajo, da se ZDA in EU približujejo dogovoru o 15-odstotnih carinskih stopnjah, čemur bi EU lahko pristala, da bi se izognila zvišanju na 30 odstotkov.

Nemška poslanka Marie-Agnes Strack-Zimmermann je poudarila evropsko pričakovanje, da bo Ukrajina nadaljevala boj proti korupciji, saj to bistveno vpliva na njen pristop k EU. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodymyr Zelensky kritiziran zaradi reform, ki so pod nadzor postavile dve ključni protikorupcijski instituciji. Ta poteza je sprožila nezadovoljstvo ukrajinske družbe, ki te pridobitve zelo ceni od revolucije Maidan. V Kijevu se je zbralo več kot tisoč ljudi, da bi protestirali proti tej reformi.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil problem ukrajinske korupcije, pri čemer je namignil, da milijarde ameriške pomoči, ki jih je Kijevu namenila administracija Joeja Bidna, niso bile uporabljene za obrambne namene. V Budimpešti so medtem pozvali k širitvi Bidenove politike, podobno kot Trumpova administracija pri sklepanju Abrahamovih sporazumov na Bližnjem vzhodu, saj naj bi Trump veljal za zagovornika miru tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini.

Japonska kljub odločitvi Interpola, da umakne rdečo tiralico za okoljskega aktivista Paula Watsona, vodjo organizacije Sea Shepherd, vztraja pri aretaciji. Interpolova komisija za nadzor datotek (CCF) je na zahtevo Japonske preklicala rdečo tiralico, ki je veljala za ameriško-kanadskega aktivista, znanega po svojem delovanju na področju zaščite kitov. Japonske oblasti so izrazile nestrinjanje z odločitvijo Interpola in potrdile, da njihov nalog za aretacijo ostaja veljaven.

Microsoft je v preteklosti sporočil, da so za kibernetske napade na zahodne organizacije, ki so izkoristile ranljivost v Microsoft Sharepointu, odgovorne hekerske skupine, ki jih podpira Kitajska. Identificirane so bile tri kitajske hekerske skupine, od katerih sta bili dve znani po delovanju za državo.

Več kot 80 odstotkov od več kot 10.000 prebivalcev Tuvaluja je zaprosilo za podnebni azil v Avstraliji, vendar je Avstralija omejila število podeljenih vizumov na 280 letno. Kljub temu so v samo nekaj tednih prejeli na tisoče vlog, kar kaže na veliko povpraševanje, saj otok zaradi podnebnih sprememb in dviga morske gladine grozi, da bo izginil.

Japonski premier Shigeru Ishiba je napovedal odstop konec avgusta, potem ko je bil oslabljen zaradi senatnih volitev 20. julija in je dosegel dogovor o carinskih dajatvah z ZDA. Medtem je Friedrich Merz v treh mesecih na čelu Nemčije postal »kancler zunanje politike«, saj je geopolitične izzive postavil med svoje prioritete, čeprav je bil pozvan k večji osredotočenosti na notranjo politiko.

Več kot sto humanitarnih organizacij je opozorilo na širjenje množične lakote v Gazi in pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja ter odprtju vseh prehodov za pomoč. Njihovo opozorilo je prišlo pred obiskom ameriškega odposlanca v Evropi, kjer se bo pogovarjal o morebitni prekinitvi ognja in koridorju za pomoč.